Ne bom predolga, obljubim.
Imam tri koštrune, eden izmed njih je velik, pa še četrti je in je kosmat na štirih nogah. Itak jih obožujem.
Najraje imam riževo Mikado čokolado, napolitanke Kraš rdeče, vsekakor pico ampak stil napolitana, ter pospravljeno stanovanje. Nikakor mi ne diši likanje, kot tudi ne jetrca. Zelo rada kuham, še raje za druge, ko se ob večerih prijetno podružim s prijatelji.
Najraje sem v trenirki in supergah. Pred časom sem se trudila s petkami, pa ah...brez komentarja.
Sem zelo zgovorna, jezik me včasih tepe, ampak se znam tudi opravičiti. Zelo rada sanjam, oz. mi misli tako odtavajo, da v sekundi pozabim, kam sem odložila ključe od avta in telefon. Mojemu povzročam zaradi tega sive lase, se trudim poboljšati. Nikakor ne maram administracije, papirji mi povzročajo velik cmok v želodcu, tukaj me je samo življenje zviziralo, da sem "dosledna", kolikor se le da.
Zelo rada hodim na kavice, s tistimi, ki so mi blizu. Pred 30 – im letom kave sploh nisem pila, ker mi je bila dobesedno ogabna, dokler nisem spoznala mojega najljubšega kofetkarja. Sedaj pijem črno, turško.
Vsak drugi dan se brcnem v ta zadnjo, da nekaj naredim zase in grem tečt, v hrib ali na kolo. Najraje sama s sabo. Včasih se je težko brcniti, ampak tako si spucam glavo.
Nervozno me naredijo pomanjkanje časa, razmetano stanovanje in pms, takrat naj bi bila zmaj. Se mi smili moj dragi takrat, saj je moja kanta za smeti.
3x na leto si privoščim temnega Kozla s Fanto in pa do 4 deci rumenega muškata od Pullusa. Najraje na morju. Na Hrvaškem sem odkrila Muškat Ruža, pa ga zadnje čase težko dobim, ko pa ga, vedno čez mejo romam s cirka 10 steklenicami. In ne, nisem alkoholik.
Moj dopust je najraje hrvaška obala, od priljubljenih otokov - Dugi Otok. Zakaj? Ker se v glavni sezoni voziš po glavni cesti in ne srečaš niti enega avtomobila. Ima pa tudi meni najlepšo plažo iz samih okroglih belih kamenčkov - Veli Žal. Imam grozen strah pred letenjem, saj sem precej kontrol freak. Sicer sem že bila, ampak me vsakič zvija že v trenutku, ko pomislim, da bi kam šli z letalom. Ampak, če hočem kaj videti, moram čez to, pa zraven še kakšen štamperl borovničk. Nisem adrenalinski tip človeka, daleč od tega, sem ziheraš.
Kaj še... Risanje. To pa je moj odklop, ko pobegnem v svoj pravljični svet. Kaj se mi takrat pretaka po mojih možganskih celicah med risanjem? Samo hormon sreče.
Tako me je risanje pripeljalo do tega, da so sedaj ilustracije na različnih izdelkih. Največji fokus dajem oblačilom.
Kje se vidim čez eno leto, oz. kaj si želim?
Želim si, da vas čim več postane mojih barvitih mavric. Da bom nekje srkala kavico in v daljavi uzrla TEBE, v moji pravljični kreaciji. Te pocukam in povabim na kavo in čvek.
Bi še kaj napisala, ampak če si prišel/a do sem, pomeni da sem ti zanimiva. Za vse ostalo pa mi kar piši na info@atelieriklara.si .
To je to.
Objem
Klara :)